Izmeni i dopolnuvawa

na zakonite za privatizacija

spored brojot na privatizirani pretprijatija i nivnata vrednost - se deka toa e uspe{en potfat vo ovaa sfera.

Praksata od pove}egodi{nata primena na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital (ponatamu ZTPOK) uka`uva{e na potreba od doureduvawe i doprecizirawe na oddelni odredbi sodr`ani vo nego. Potrebata za sozdavawe na normativni pretpostavki za pouspe{no zaokru-`uvawe na preminot na sopstvenosta be{e jasna. Taka, bea napraveni prvite izmeni na ZTPOK, koi zapo~naa da se primenuvaat od 16 maj 1998 godina. Kontinuitetot

na promeni prodol`i; na 30 april 1999 godina stapija na sila i vtorite izmeni, (Objaveni vo "Sl. vesnik na RM", br. 25/99). Kako {to donesuvaweto na Zakonot be{e prosledeno so brojni polemiki i opravdan interes, taka i sekoja negova promena go privlekuva vnimanieto, ne samo na onie koi direktno se opfateni so Zakonot, tuku i na celata javnost.

Prvite izmeni na ZTPOK imaa za cel doprecizirawe i doureduvawe na zakonskite odredbi, vo funkcija na podosledno reali-zirawe na zakonski utvrdenite modeli na transformacija. Samo kako ilustracija, i sledewe na promenite vo kontinuitet, so ovie izmeni:

IZMENI NA ZAKONOT ZA TRANSFORMACIJA

VO MAJ 1998 GODINA

akcii, koi dokolku ne se platat se pretvoraat vo obi~ni;

Cel na ovie izmeni, pokraj ostanatoto, be{e eliminirawe na generatorite na oddelni sostojbi locirani kako pre~ki za pozasileno investirawe od strana na zainteresirani doma{ni i stranski subjekti vo pretprijatijata vo koi se vr{i transformacijata na op{testveniot kapital.

IZMENI NA ZAKONOT ZA TRANSFORMACIJA

VO APRIL 1999 GODINA

nametna i potreba za zabrzuvaweto na realizacijata na privatizacijata.

Promenite koi vo me|uvreme se slu~ija uka`uvaa na potreba od zabrzuvawe, poednostavuvawe i podobruvawe na efikasnosta na procesot na privatizacija. I sekako, doureduvawe na odredeni odredbi od ZTPOK. Makedonija vleguva vo fazata na brzo finalizirawe na procesot na transformacija. Vo naredniot period privatizacijata }e se izveduva na eden od na~inite koj dosega ne be{e dominanten - so proda`ba na akciite/udelite izdadeni na Agencijata. Verojatno e deka }e se vnesat promeni i vo tehnikite na proda`ba.

Poslednite izmeni na Zakonot, uslovno, mo`at da se podelat vo dve grupi:

Sepak, ovaa uslovno gruba podelba ne zna~i deka, vo golem broj na slu~ai, ne postoi tesna povrzanost me|u re{enijata vo dvete grupi na odrededbi. I u{te pove}e, povrzanost pome|u izmenite na ZTPOK i izmenite koi vo paket, bea napraveni i vo Zakonot za privatizacija na dr`av-niot kapital vo pretprijatijata i Zakonot za transformacija na pretprijatijata i zadrugite so op{testven kapital koi stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te. Zaedno, ovie zakoni gi trasiraat idnite aktivnosti i na~inot na koj }e se odviva priva

PRECIZIRAWE, OBJASNUVAWE, RACIONALIZIRAWE I USOGLASUVAWE

Vo prodol`enie, napraven e osvrt na najbitnite izmeni na ZTPOK.

Op{ti odredbi

So ovaa izmena se vr{i usoglasuvawe so postojnite zakonski re{enija, odnosno so izmenata e regulirano deka transformacijata na pretprijatieto so op{testven kapital se vr{i so organizirawe na pretprijatieto vo akcionersko dru{tvo ili dru{tvo so ograni~ena odgovornost so ka-pital vo privatna sopstvenost, odnosno so opredelen sopstvenik, pod uslovite i postapkata utvrdeni so ZTPOK, Zakonot za pretprijatija i so Zakonot za trgovskite dru{tva. Dosega{nata odredba se povikuva{e samo na Zakonot za pretprijatija ne zemaj}i go predvid donesuvaweto na "ustavot" za delovnite aktivnosti - Zakonot za trgovskite dru{tva.

Od sli~na priroda se i promenite na ~lenovite so koi se vr{i zamena na zborovite "sudski registar" so "soodveten registar".

Pretprijatija {to iska`uvaat zagubi

Stavot 1 na ~lenot 5 od ZTPOK izbri{an e od pri~ina {to postojnata odredba pretstavuva{e pre~ka za transformirawe na pretprijatijata koi

poka`uvaat zaguba vo raboteweto. So nea be{e normirano deka pretprijatijata koi iska`uvaat zaguba ne mo`at da se privatiziraat dodeka ne ja pokrijat zagubata. Imeno, vo ovaa faza na privatizacija pretprijatijata koi s# u{te ne se transformirani, vo najgolem broj slu~ai, se pretprijatija koi rabotat so zagubi, a vo dosega{nata praksa ova pra{awe se nadminuva{e so procenkata na vrednosta.

Agencija i Komisija

So izmena na ovoj ~len se vr{i promena na nazivot na institucijata koja e nadle`na za organizirawe, kontrola i sproveduvawe na transforomacijata; namesto Agencijata na Republika Makedonija za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital imeto se menuva vo "Agencija na Republika Makedonija za privatizacija" (ARMP). Mo`e da se oceni deka ovaa promena ne e od formalen karakter, tuku e rezultat na su{tinskite izmeni na paketot zakoni koi ja reguliraat privatizaciskata materija. Izmenite predviduvaat itno zavr{uvawe na procesot na transformacija na pretprijatrijata i nivno organizirawe vo trgovski dru{tva, promeni vo postavenosta na instituciite i nivnite nadle`nosti, podecidno definirawe na zada~ite i nadle`nostite na Agencijata. Ottuka sledi i promenata na nazivot na Agencijata.

Soodvetno preimenuvawe napraveno e i kaj Komisijata; od Komisija na Vladata na Republika Makedonija za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital nazivot e smenet vo "Komisija na Vladata na Republika Makedonija za privatizacija".

So izmenite na zakonite na postojnata Agencija i Komisija im se prenesuvaat i nadle`nosti svrzani so privatizacijata i

na dr`avniot kapital. Taka, pokraj transformacijata na op{testveniot kapital, odnosno nominirawe na sopstvenik na op{testveniot kapital, se predviduvaat nadle`nosti na Komisijata i Agencijata vo definirawe na sopstvenosta i na dr`avniot kapital.

Procena na vrednosta na

pretprijatijata

So ovaa izmena se vr{i precizirawe i dodefinirawe na na~inot na utvrduvawe na procenetata vrednost na pretprijatijata vo procesot na transformacija. Novata formulacija na stavovite 1 i 2 na ~len 9 e:

Zna~i, izvr{eno e precizirawe deka, utvrdenata vrednost na pretprijatijata namesto vo germanski marki (DEM) spored sredniot pazaren kurs na denot na zavr{uvaweto na procenata, se izrazuva spored sredniot devizen kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija na datumot na procenata.

Mali, sredni i golemi pretprijatija

I ovde stanuva zbor za precizirawe na zakonskite odredbi za kriteriumite spored koi se vr{i razgrani~uvaweto na pretpri

jatijata vo mali, sredni i golemi. Kriteriumite za podelba za golemina na dru{tvata se voedna~eni so odredbite vo Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za smetkovod-stvo.

Izdavawe na akcii na Agencijata

Se vr{i doprecizirawe na postojnata odredba od stavot 1 na ~len 18-a vo smisla deka izdavaweto na akcii, odnosno udel na Agencijata e obvrska samo vo slu~aite koga transformacijata e realizirana. Dose-ga{nata odredba be{e:

So izmenata (Pretprijatajata {to se transformirale...) to~no se precizira, odnosno se razgrani~uva koga se izdavaat akciite, odnosno udelot na Agencijata, vo slu~aite koga transformacijata ne e realizirana, a pretprijatieto se organizira kako akcionersko dru{tvo ili dru{tvo so ograni~ena odgovornost. So izmenite na ZTPOK vgradeni se posebni odredbi koi se odnesuvaat na vtorata grupa pretprijatija, odnosno tie {to se transformirale.

Akciite izdadeni na Agencijata i FPOIM ne se kumulativni

So izmenite se predviduva ist tretman (rod) na prioritetnite akcii izdadeni na Agencijata i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i precizirawe na pravata koi od niv proizleguvaat. Imeno, ako dosega postoeja dilemi i razli~ni tolkuvawa za rodot i pravata koi proizleguvaat od ovie

Proda`ba na akcite na

FPIOM

Ako so prvite izmeni na ZTPOK be{e sozdadena mo`nost za proda`ba i na prio-ritetnite akcii koi vo procesot na transformacija se izdadeni na Fondot za penzisko invalidsko osiguruvawe, so ovie izmeni (nov ~len 19-a) potvrdena e mo`nosta za zaedni~ka proda`ba na ovie akcii so akciite koi se preneseni na Agencijata (vrz osnova na dogovor me|u Agencijata i Fondot). So toa se ovozmo-`uva, ne samo pogolema operativnost i efikasnost vo proda`bata, tuku i polesno steknuvawe so mnozinski ili zna~itelen paket na akcii od strana na kupuva~ite i zaokru`uvawe na sopstveni-~kiot status na pretprijatijata.

Pro{ireni mo`nostite za na~inot na pla}awe

So izmenite precizno se definirani instrumentite na pla}awe vo procesot na privatizacija, odnosno pokraj postojnite (denari, deponirani devizni vlogovi na gra|ani i denari steknati so proda`ba na efektivna konvertibilna stranska valuta) dadena e nova mo`nost - pla}aweto da se vr{i i so hartii od vrednost izdadeni od Republika Makedonija. So toa e izvr{eno usoglasuvawe na ZTPOK so drugite zakoni

vo koi e regulirano deka pla}aweto na akciite/udelite vo procesot na privatizacija mo`e da se vr{i i so hartii od vrednost (Zakonot za otkup na pobaruvawata na pravnite lica od Republika Makedonija od Irak i Kuvajt, od strana na Republika Maedonija, Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za sanacija i rekonstruirawe na del od bankite vo Republika Makedonija). Na kupuva~ite - stranski lica, dadena im e mo`nost pla}aweto da go izvr{at so stranska konvertibilna valuta, namesto kako dosega samo vo denari. Voobi~aeno, delovnite banki gi otkupuvaa deviznite sredstva i na smetka na Agencijata pla}aa denari.

Kreditirawe na pla}aweto

Izmenata ja zasiluva zakonskata odredba spored koja pretprijatieto koe se transfromira ne mo`e (sega i posredno ili neposredno) da gi kreditira kupuva~ite na akciite/udelite, nitu da dava emstvo za kreditite {to se ze- maat za taa cel. Ova, vo kombinacija so kaznenite odredbi koi gi sankcioni-raat eventualnite iskrivuvawa, sozdava osnov za pogolema disciplina na u~esnicite vo procesot, pred s# koga stanuva zbor za akcioneri vraboteni vo pretprijatieto {to se transformira.

Dopolnitelen popust na

akciite so popust

Ovaa dopolna e vo funkcija na zabrzuvawe na privatizacijata. So nea, vo slu~aite koga se vr{i otkup vo gotovo i vo celost, se predviduva dopolnitelen popust od 50% na neotplatenite akcii so popust. Imeno, akciite so popust se so dolg rok na otplata (2 godini grejs period i 5 godini rok na otplata), a pravoto da zapi{at akcii so popust go iskoristija golem broj na ak

cioneri, ~ii mese~ni rati se mali. Seto toa, za pravilno sproveduvawe na Zakonot, bara intenzivno anga`irawe, obrabotka i glomazno administrirawe i toa sekoj mesec, ne samo od strana na licata koi gi zapi{ale akciite, tuku i od samite pretprijatija. So izmenite dadena e mo`nost i stimulacija za ovie lica vedna{ i vo gotovo, so dopolnitelen popust od 50% da gi platat akciite. Fakti~ki, ulovite za pla}awe vo gotovo i vedna{ se pribli`uvaat kon pla}aweto izvr{eno so "zarobeni devizi".

Privatizacija na objektite na op{testven standard

So ovaa izmena se vr{i precizirawe na na~inot i uslovite pod koi se vr{i privatizacijata na objektite na op{testven standard. Postojnite re{enija na Zakonot ostavaa prostor za razli~no viduvawe na predmetot na proda`ba koj proizleguva od kategorijata na sredstva na op{testveniot standard. Izmenite decidno defini-raat deka predmet na proda`ba se akciite, odnosno udelite vo visina na procenetata vrednost na op{testveniot standard (odmorali{ta, rekreativni centri i sli~no). Ako starata formluacija be{e: "Objektite na op{testveniot standard se prodavaat"..., novata formulacija glasi: "Akciite, odnosno udelite vo visina na procenetata vrednost na objektite na op{testveniot standard se prodavaat..."

Akcii so popust

Izvr{eno e preformulirawe i precizirawe na odredbite na ~lenot 28 so koj i dosega se definiraa akciite so popust, bez

da se izvr{i bitna promena vo dosega{nite zakonskite odredbi. So ovoj ~len se odreduva rodot na akciite pod povlasteni uslovi (obi~ni), uslovite za nivna otplata (2 godini grejs period i 5 godini rok na otplata), dokumentacijata {to vrz osnova na niv ja izdava pretprijatieto (potvrda za privremeni akcii/udeli), uslovite pod koi se gubi pravoto na otplata (ako korisnikot ne uplati dve rati ednopodrugo, odnosno tri rati so prekin vo rok od {est meseci), prenosot na neotplatenite akcii na Agencijata (koja ponatamu gi prodava kako obi~ni akcii).

Pravo na Agencijata za prenos na akciite so izgubeno pravo na otplata

So ovoj ~len se sozdava mo`nost da se izbegnat situaciite pretprijatijata, koga go izgubile pravoto na otplata na zapi{anite akcii pod povlasteni uslovi, da ne ja izvr{at obvrskata i za toj iznos ne & prenesat na Agencijata potvrda za obi~ni akcii/udeli. Imeno, ovoj ~len regulira deka vo takov slu~aj ovie akcii/udeli, po sila na zakon, ja gubat svojata pravna sila za imatelot i stanuvaat akcii/udeli na Agencijata. Toa, so odluka, go konstatira Agencijata.

Vo dosega{nata praksa pretprijatijata poka`aa neredovnost vo izvr{uvaweto na ovie obvrski. Od druga strana, Agencijata nema{e mehanizam so koj }e mo`e efikasno da go izbegne neprenesuvaweto na akciite/udelite za koi e izgubeno pravoto na ponatamo{na otplata. So izmenite e sozdaden mehanizam so koj Agencijata }e mo`e, bez beskrajno da ~eka pretprijatieto da ja ispolni svojata obvrska, da gi prenese akciite/udelite so svoja odluka na svoe ime i da prodol`i so nivnata proda`ba.

Proda`ba na idealen del

^lenovite 48-54 od ZTPOK go normiraat modelot na transformacija "Proda`ba na idealen del na pretprijatieto". So prvite izmeni na Zakonot del od niv bea doprecizirani, a vo pogolem obem bea vovedeni i novini (be{e definiran idealniot del, uspe{nosta na transformacijata i vo slu~aj da se prodade samo del od ponudeniot idealen del na proda`ba, preciziran na~inot na utvrduvawe na po~etnata cena, otstraneto administrativnoto ograni~uvawe na proda`nata cena, vovedeno pla}awe na idealniot del na rati).

So poslednite izmeni pak, izvr{eno e ponatamo{no precizirawe i uprostuvawe na postapkite. Taka, regulirano e deka proda`bata na idealniot del po pat na javno naddavawe ne e potrebna vo slu~aj koga se nudi kupuvawe (od pove}e ponuduva~i) na pomal ili ednakov del od ponudeniot idealen del (osnov za toa dava i ~len 48-a).

Ako se javat najmalku dvajca ponuduva~i, javno nadavawe se sproveduva dokolku ponudite na site ponuduva~i zaedno go nadminuvaat procentot na idealniot del koj se prodava.

Isto taka, so izmenata na ~lenot 51 predvideno e deka proda`bata na idealniot del na pretprijatieto mo`e da se izvr{i so ne-posredna spogodba dokolku ne bide prodaden po prviot javen povik. Dosega{nite re{e-nija bea deka neposrednata spogodba mo`e da se realizira po dva neuspe{ni javni povika. Toa pretpostavuva mo`nost Agencijata poefi-kasno i pobrzo da ja vr{i proda`bata.

^lenot 54, koj se odnesuva na proda`ba na udeli, e izbri{an, od pri~ina {to mate-

rijata regulirana so nego e re{ena so dru-gite ~lenovi na Zakonot.

Otkup na pretprijatieto na

pet ednakvi godi{ni rati

Izmenite napraveni vo modelot Ot-kup na pretprijatieto se dvi`at vo nasoka na precizirawe - deka transformacijata se smeta za uspe{na dokolku bidat prodadeni 51% od akciite na pretprijatieto (a ne kako {to dosega be{e regulirano - 51% od akciite za vrednosta na op{testveniot kapital), i deka so dogovorot za otkup na pretprijatieto mo`e da bide predvideno pla}awe na akciite na rati vo rok od pet godini (ovaa mo`nost e dadena so prvite izmeni), no no-vinata e vo toa {to ratite treba da bidat ednakvi godi{ni.

Proda`ba na pretprijatieto na lica koi go prezemaat upravuvaweto so

pretprijatieto

So izmenite izvr{eno e pre~istu-vawe, odosno preformulurawe na ~lenot 62 koj predviduva deka licata koi go preze-maat upravuvaweto se dol`ni da otkupat najmalku 51% od procenetata vrednost na pretprijatieto vo rok ne podolg od pet godini, so toa {to u~estvoto vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot ne mo`e da bide pomalo od 20%.

So prvite izmeni na ZTPOK bea vovedeni nekolku novini vo ~lenot 64 koi prakti~noto sproveduvawe na Zakonot gi poka`a kako potrebni. Poto~no, be{e zaostrena odgovornosta na licata koi go prezele upravuvaweto vo pogled na rezultatite od raboteweto na pretprijatieto, kako i na~inot na utvrduvaweto na pri~inite za

Poslednite izmeni na ~lenot 64 vr{at ponatamo{no precizirawe na slu~aite vo koi poka`anata zaguba solidarno ja pokrivaat licata koi go prezele upravuvaweto - vo slu~aj poka`anata zaguba da e posledica na upravuvaweto so pretprijatieto sprotivno na dogovorot, kako i na nesoodvetnoto upravuvuvawe na licata, odnosno zagubata e posledica na nepostapuvawe kako dobar stopanstvenik i so vni-manie na stru~no lice.

So dosega{noto re{enie na stavot 6 od istiot ~len se predviduva{e zalog kako forma na obezbeduvawe na obvrskite na kupuva~ot (za pokrivawe na zagubata). So izmenata na ovoj stav se obezbeduva srazmernost na vrednosta na zalo`eniot imot so akciite koi se kupuvaat, odnosno se precizira deka obezbeduvaweto na obvrskite so zalo`no pravo treba da bide srazmerno na vrednosta na akciite {to se otkupuvaat. Novina e deka zalogot mo`e da bide daden i od treto lice, a na samo od licata {to go prevzemaat upravuvaweto.

Izdavawe na akcii zaradi dopolnitelno vlo`uvawe

So izmenite izvr{eno e usoglasuvawe na ovoj ~len so drugite odredbi na Zakonot. So izmenite - stavot 2 od ~lenot 66 - se predviduva deka (vo slu~aite koga kupenite akcii za dopolnitelno vlo`uvawe iznesuvaat najmalku 30% od vrednosta na pretpri-jatieto) za vrednosta na neprivatiziraniot kapital, pretprijatieto, na Agencijata & izdava prioritetni akcii. Istoto se odnesuva i na vgraduvaweto na noviot stav 3 vo ~le

not 67 (spored koj imatelite na obi~ni akcii po osnov na dopolnitelno vlo`uvawe dividendata mo`at da ja koristat samo za otkup na prioritetnite akcii od Agencijata).

Bitni promeni kaj ovoj model se napraveni so vgraduvaweto na stavot 2 vo ~lenot 67. Noviot stav dava mo`nost kupuva~ite, koi mo`at da gi platat site neplateni akcii izdadeni po osnova na op{testven kapital, toa da go storat so popust od 30%. So toa e daden ekskluziven popust pri pla}aweto samo vo ramkite na ovoj model i se sozdava osnov za naplata na sredstvata so predvremena dinamika.

Transformacija vo ste~aj

Vo poslednite izmeni na ZTPOK pojdeno e od ocenkata deka e potrebna aktivna uloga na Agencijata pri privatizacijata na pretprijatijata vo ste~aj. Vo dosega{nata praktika Agencijata nema{e mehanizam da ostvari uvid i kontrola vo ovaa postapka i mo`e{e da se vklu~i samo vo delot koga postapkata na ste~aj e prakti~no zavr{ena, so {to ne se ostava{e mo`nost za intervencija na Agencijata.

So dopolnuvawata vo delot koj ja ureduva postapkata na transformacija na pretprijatijata vo ste~aj se dava mo`nost i Agencijata, dokolku oceni deka za toa se sozdadeni uslovi, da inicira poveduvawe na pos-tapka na transformacija vo ste~aj (nov stav 2 od ~lenot 80), a ne kako dosega samo na incijativa na doveritelite.

Ponatamu, poseben e tretmanot na pretprijatijata vo ste~aj vo koi, vo postojnata struktura na kapitalot na pretprijatieto, Agencijata u~estvuva so pove}e od 50%. Imeno, vo ovie slu~ai, na Agencijata & e dadeno pravo na prethodno davawe na soglasnot na programata za finansiska i sopstveni~ka transformacija (predlo`ena od Upravniot odbor), po {to sledi pravoto na doveritelite da ja prifatat ili ne programata (izmeni na ~len 81 i 82).

Nov model - proda`ba na

pretprijatieto so neposredna

spogodba

Predmet na proda`ba na ovoj na~in mo`e da bide idealen del od pretprijatie za koe postoi interes za kupuvawe od strana na strate{ki investitor. Pritoa, kone~niot izbor na strate{kiot investitor, na predlog na Agencijata, go opredeluva Vladata na Republika Makedonija. Procedurata na proda`bata e slednata: investitorot podgotvuva programa za otkup na idealniot del i razvoj na pretprijatieto, a Agencijata (vrz osnova na programata) donesuva odluka za proda`ba, koja zaedno so programata ja dostavuva do Komisijata za privatizacija. Vo nadle`nost na Komisijata, po dostavenata dokumentacija, e da donese re{enie za soglasnost za proda`bata. Sledi sklu~uvawe na dogovor (so propi{ani elementi) pome|u Agencijata i investito-

Nov model - proda`ba na

pretprijatieto so neposredna

spogodba

Predmet na proda`ba na ovoj na~in mo`e da bide idealen del od pretprijatie za koe postoi interes za kupuvawe od strana na strate{ki investitor. Pritoa, kone~niot izbor na strate{kiot investitor, na predlog na Agencijata, go opredeluva Vladata na Republika Makedonija. Procedurata na proda`bata e slednata: investitorot podgotvuva programa za otkup na idealniot del i razvoj na pretprijatieto, a Agencijata (vrz osnova na programata) donesuva odluka za proda`ba, koja zaedno so programata ja dostavuva do Komisijata za privatizacija. Vo nadle`nost na Komisijata, po dostavenata dokumentacija, e da donese re{enie za soglasnost za proda`bata. Sledi sklu~uvawe na dogovor (so propi{ani elementi) pome|u Agencijata i investito-

rot (vo slu~ai koga idealniot del koj se prodava ima i akcii izdadeni vrz osnova na dr`aven kapital, dogovorot go sklu~uva i ministerot za finanisii).

Akcionerski knigi i potvrdi

za akcii

So prvite izmeni na ZTPOK se dopolni ~lenot 100 so obvrska na pretprijatijata za izgotvuvawe na akcionerska kniga/kniga na udeli, i u{te pova`no, izdavaweto na (potvrdi za) akciite/udelite na nivnite imateli. Ova dopolnuvawe se izvr{i zatoa {to iskustvoto, vo izminatiot period, poka`a deka se mo`ni otstapuvawa i deka e potrebno nivno sankcionirawe. No, vo praksata se ~uvstuva{e nedostatok na regulativa so koja se za{tituvaat pravata na akcionerite, odnosno sodru`nicite, osobeno pravata na t.n. mali akcioneri. Vo nekoi slu~ai na akcionerite ne im se izdadeni potvrdi za akcii, tehnikata na pretvorawe na internite vo obi~ni akcii e slo`ena i za pogolem del od akcionerite nerazbirliva, pla}aweto na akciite e ko-lektivno i administrirano od pretprijatieto.

Poslednite izmeni na Zakonot odat ponatamu i normiraat obvrska na pretprijatieto, na barawe na akcionerot/sodru`nikot, da mu izdade potvrda vo koja }e bidat navedeni site promeni (vklu~uvaj}i go i nivniot osnov) na brojot i nominalnata vrednost na akciite/udelot i toa od momentot na nivnoto izdavawe/zapi{uvawe, do denot na zavr{uvaweto na postapkata na transformacija. Stanuva zbor za obvrska za izdavawe na ispis na site promeni vo sostojbata na akciite/udelot vo sopstvenost na odredeno lice. Potrebno e da se navede i osnovot za tie promeni, od pri~ina {to za sekoj akcioner/sodru`nik e

FINALIZIRAWE NA PROCESOT NA

TRANSFORMACIJA

Pretprijatija koi vr{at

statusni promeni

Spored zakonskata i podzakonska re-gulativa za zapi{uvawe na izvr{enite transformacii vo sudskiot/trgovskiot registar, za pretprijatijata koi paralelno so transformacijata vr{at i statusni promeni (podelba, spojuvawe i pripojuvawe), potrebna be{e istovremenost na upisot na novonastanatite subjekti i bri{ewe na postojniot subjekt.

Toa vo praksata predizvikuva{e problemi, vo smisla oddelni delovi - koi treba{e da se zapi{at kako novi subjekti i vo koi transformacijata e realizirana - da ne mo`at da se zapi{at, zatoa {to kaj drugite delovi transformacijata ne be{e realizirana.

Vo noviot ~len 100-a vakvite sostojbi se nadminuvaat na toj na~in {to delovite vo koi op{testve-niot kapital ne e otkupen delumno ili celosno, (odnosno transformacijata ne e realizirana na na~in i pod uslovi utvrdeni so Zakonot), }e se organiziraat, vrz osnova na odluka na Upravniot odbor na Agencijata, kako akcionerski dru{tva ili dru{tva so ograni~ena odgovornost, i za neotkupeniot op{testven kapital na Agencijata }e & izdadat akcii, odnosno udela istovremeno }e se zapi{at vo trgovskiot registar so transformiranite delovi.

Vo slu~aite koga pretprijatieto, vo rok od 15 dena od donesuvaweto na odlukata, ne & gi izdade akciite/udelot na Agencijata toga{ tie (sli~no kako i so re{enieto za akciite so popust - vo ~len 28-a) stanuvaat akcii/udeli na Agencijata, {to so odluka go konstatira Agencijata.

Pritoa, i vo ovie slu~ai, se primenuvaat zakonskite odredbi vo pogled na procenata na vrednosta, izdavaweto na akcii na FPIOM, pravoto na otkup na akcii so popust, za{tita na pravata na porane{nite sopstvenici, izdavaweto akcii. Zna~i, i vo ovie slu~ai, ostanuva da va`i pravoto na kupuvawe akcii pod povlasteni uslovi, pravoto na FPIOM da mu bidat izdadeni prioritetni akcii itn.

Rokovi za organizirawe

vo dru{tva

So ovie ~etiri ~lena {to vsu{nost se novi ~lenovi najdrasti~no se intervenira vo Zakonot.

So niv, zaradi zabrzuvawe i dovr{uvawe na privatizacijata, precizno se opredeluva rokot - 30 dena, vo koj se ostava mo`nost za realizirawe na izbraniot mo-del na transformacija; dokolku modelot ne se rea-lizira vo dadeniot rok do 30 maj 1999 godina - zadol`itelno e pretprijatijata da se organiziraat vo akcionersko dru{tvo ili dru{tvo so ograni~ena odgovornost i da se zapi{at vo trgovskiot registar. Ova se odnesuva i na pretprijatijata za koi, do vleguvawe vo sila na izmenite na Zakonot, vo postapkata na ste~aj e doneseno pravosilno re{enie za davawe soglasnost za otpo~nuvawe na postapkata na transformacija, a vo koi, vo rok od 30 dena od donesuvaweto na izmenite, nema da bide realizirana transformacijata koja e opredelena so re{enieto.

Sli~en e principot i za pretprijatijata koi do denot na vleguvawe vo sila na izmenite na Zakonot (30 april 1999 godina) ne ja dostavile potrebnata dokumentacija do Agencijata. Tie, po vleguvaweto vo sila na izmenite na Zakonot, vo rok od 30 dena, treba da se organiziraat kako akcionersko dru{tvo ili dru{tvo so ograni~ena odgovornost i da se zapi{at vo trgovskiot registar.

Pri organiziraweto vo akcionerski dru{tva/dru{tva so ograni~ena odgovornost, }e se primenuvaat re{enijata predvideni so noviot ~len 100-a. Odnosno, osnov za organizirawe vo dru{tva }e bide odlukata na Upravniot odbor na Agencijata, za neotkupeniot op{testven kapital pretprijatijata na Agencijata }e & izdadat akcii/udel i }e se zapi{at vo trgovskiot registar.

Specifi~nosta za pretprijatijata za koi vo postapkata na transformacija na ste~aj, do denot na vleguvawe vo sila na izmenite, ne e doneseno re{enie za soglasnost za otpo~nuvawe na transformacijata e {to tie }e se organiziraat vo dru{tva po zapiraweto na ste~ajnata postapka. Ova }e se vr{i vrz osnova na re{enie doneseno od ste~ajniot sovet.

Na ovoj na~in se obezbeduva brza korporatizacija i nominirawe na sopstvenik na op{testveniot kapital. Ako sopstveni-~kata transformacija zna~i steknuvawe na sopstveni~ki prava nad pretprijatijata (dru{tvata), so prenesuvaweto na akcii, odnosno udeli na Agencijata, za iznosot na neprodadeniot op{testven kapital, toj ka-pital dobiva titular, odnosno sopstvenik. Spored toa, sproveduvaweto na modelite na transformacija e ograni~eno do krajot na mesec maj 1999 godina. Toa e najbitnata izmena i najdlabok rez vo procesot. Povle~ena e linija i vo naredniot period, namesto preku realizirawe na modelite na transformacija, Agencijata }e gi prodava dosega

neprodadenite akcii/udeli koi & se izdadeni na na~inite predvideni so Zakonot, odnosno Pravilata za proda`ba na akciite i udelite koi se izdadeni na Agencijata. Vo slu~aite koga zaedno so akciite na Agencijata }e se prodavaat i akciite izdadeni vrz osnova na dr`avniot kapital, kako {to e regulirano so Zakonot za privatizacija na dr`avniot kapital, odlukite za proda`ba i na~inot na proda`bata }e gi donesuva Komisijata na Vladata na RM za privatizacija. Se razbira, za onie akcii/udeli za ~ija proda`ba e sklu~en dogovor ostanuva da se primenuva re`imot predviden vo dogovorot i re{enijata predvideni so Zakonot.

Kontrola na postapkata

Dopolnuvaweto na Zakonot ras~isti najgolem del od dilemite vo vrska so kontrolata na transformacijata. Regulirani se pogolem broj pra{awa:

Kako i vo slu~ajot na ZTPOK, so primenata se voo~i potreba od negovo dooformuvawe. Tuka, pred s#, vleguva dolgotrajnosta na postapkata, u~estvoto na pove}e organi pri proda`bata na dr`avniot kapital (Agencijata za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, Agencijata

za sanacija na banka (ASB), Ministerstvoto za finansii, Vladata na Republika Makedonija), neednakov tretman na dr`avniot kapital pri negovata proda`ba (popustite) vo odnos na op{testveniot kapital i akciite i udelite na Agencijata (rezidualnite akcii).

Zatoa, vo funkcija na poednostavuvawe i zabrzuvawe na postapkata za proda`ba na dr`avniot kapital po pazarni uslovi, zaedno so izmenite na ZTPOK, doneseni se izmeni i vo Zakonot za privatizacija na dr`avniot ka-pital vo pretprijatijata, koi stapija na sila na 30 april 1999 godina, a negoviot naziv e promenet vo Zakon za privatizacija na dr`avniot kapital ( ponatamu: ZPDK).

Usoglasuvawe na ZPDK so ZTD

So ogled na toa {to ZPDK be{e donesen pred donesuvaweto na Zakonot za trgovskite dru{tva (ZTD), neophodno be{e negovo usoglasuvawe so ZTD. So intervencijata vo ~lenot 1 se precizira deka negov predmet e privatizacijata na dr`avniot kapital vo pretprijatijata, no i trgovskite dru{tva (postojni ili onie koi }e se organiziraat vo trgovski dru{tva). Soodvetni izmeni napraveni se i vo ~lenovite 2, 3 i 4.

Razgrani~uvawe na dr`avniot kapital

Vo ~lenot 2 vo koj se definira dr`avniot kapital, izvr{eno e i doprecizirawe i izdvojuvawe na kapitalot vo javnite pretprijatija osnovani od Republika Makedonija i vo dru{tvata osnovani od niv i decidno e re~eno deka ZPDK ne se odnesuva na niv. Vo dosega{nata praksa pod re`imot na ovoj zakon se podveduva{e i kapitalot na javnite pret-prijatija osnovani od Republika Makedonija. So izmenite, se razgrani~uva dr`avniot kapital - predmet na ZPDK i ostanatiot kapital na RM, ~ija proda`ba bi se uredila so materi-

jalnite propisi so koi se uredeni dejnostite koi gi izvr{uvaat javnite pretprijatija.

I ponatamu, dopolneta e dosega{nata definicija, pa kako dr`avniot kapital se definiraat i pobaruvawata na RM koi se/}e bidat pretvoreni vo traen vlog vo pretprijatijata, kako i trajniot vlog na javnite pretprijatija (osnovani od RM) steknat vrz osnova na Zakonot za "zagubarite".

Agencija za privatizacija

So izmenite na ~lenot 4 uredeno e deka evidencijata na dr`avniot kapital ja vodi Agencijata za privatizacija (namesto Mi-nisterstvoto za finansii). Ovaa izmena e vo funkcija na operacionalizirawe i skratuvawe na postapkata na privatizacija. Ova proizleguva i od drugite odredbi na Zakonot (~len 5 i 9) so koi se regulira deka postapkata na proda`ba na akciite i udelite }e ja sproveduva Agencijata za privatizacija (namesto dosega{nata sostojba koga vo postapkata bea vklu~eni i Agencijata za sanacija na banka i Ministerstvoto za finanisii). Ottuka, logi~no i poefi-kasno e postapkata na proda`ba i evidencijata da bidat koncentrirani vo ista institucija.

Komisija za privatizacija

So dopolnuvawata na ~lenot 5, vo koj e utvrdeno deka so dr`avniot kapital upravuva i raspolaga Vladata na RM, se normira deka Vladata svoite prava gi vr{i preku Komisijata na Vladata na RM za privatizacija (KP). Istiot ~len utvrduva {iroki nadle`nosti na KP:

izdadeni na Agencijata (toa zna~i deka vo slu~aite koga akciite na Agecijata }e se prodavaat zaedno so akciite na dr`avniot kapital, predlogot za na~inot na nivnata proda`ba }e go dava Komisijata, a ne kako {to dosega be{e regulirano, odlukite da gi nosi Agencijata);

Povtorno, stanuva zbor za skratuvawe i racionalizacija na postapkata.So dosega{ite re{enija vo postapkata na proda`ba u~estvuvaa pove}e organi {to predizvikuva{e dolgotrajna procedura (odlukata za proda`ba, na predlog na Ministerstvoto za finansii, a na inicijativa na Agencijata za transformacija i ASB, po dobivawe na soglasnosti od resornite ministerstva, ja donesuva{e Vladata). So izmenite na ZPDK se pretpostavuva deka odlu~uva-weto za proda`ba na dr`avniot kapital e vo nadle`nost na KP, osven koga proda`bata se vr{i so neposredna spogodba za {to odlu~uva Vladata (~len 9).

No, so izmenite na Zakonot, vo nadle`nost na KP vleguva i predlagawe na imenuvawe na pretstavnici na akciite i udelite steknati po osnov na dr`avniot ka-pital i na akciite i udelite izdadeni na Agencijata. Dosega imenuvaweto za akciite izdadeni na Agencijata go vr{e{e Agencijata. Ovaa odredba od izmenite, i pokraj toa {to ne postoi izri~no izjasnuvawe, upatuva na toa deka vo naredniot period odlukite za imenuvawe na pretstavnici na akciite izdadeni na Agencijata }e gi nosi Vladata na RM.

Na~in na proda`ba na

dr`avniot kapital

Ostanuva vo sila staroto re{enie deka dr`avniot kapital mo`e da se privatizira posebno ili zaedno so op{testveniot kapital (~len 7). So ~lenot 9 dosega se regulira{e na~inot na oddelna proda`ba na dr`avniot kapital i toa po pat na javen povik za pribirawe ponudi i preku berzata.

No, izmenite na ovoj ~len predviduvaat deka proda`bata na akciite na dr`avniot kapital, oddelno ili vo paket so akciite izdadeni na Agencijata, se vr{i preku berzata ili preku nepo-sredna spogodba so zainte-resirani strate{ki investitori. Vo istiot ~len re-guliran e i na~inot na proda`ba i na udelite na RM i na Agencijata - so javen povik za pribirawe ponudi i preku neposredna spogodba so zainteresirani strate{ki investitori. Pravoto da odlu~uva za proda`ba na strate{ki investitor dadeno e vo isklu~iva nadle`nost na Vladata na RM. Ovaa e izmena, e zna~ajna bidej}i za prvpat se vgraduva mo`nosta za prodavawe po pat na neposredno spogoduvawe, so {to se otvora prostor za pogolema efikasnost vo proda`bata.

Dogovorite za proda`ba na akciite preku berza i udelite preku javen povik za pribirawe ponudi gi sklu~uva direktorot na Agencijata, a dogovorite za proda`ba na akciite i udelite preku neposredna spogodba gi sklu~uva Ministerot za finansii.

Pogolem prostor za pazarno odnesuvawe vo proda`bata bi trebalo da se postigne i so bri{eweto na ~lenot 10. So nego, dosega be{e regulirano utvrduvaweto na po~etnata i nominalnata cena na akciite i udelite na dr`avniot kapital. Nivnoto otstranuvawe sozdava mo`nost za flek-sibilnost i ja namaluva mo`nosta za admin

istrativno odreduvawe na proda`nite ceni. Otvoren e prostor za pazarno odreduvawe na cenite.

Sledat izmeni na uredbata

Na~inot, uslovite i postapkata na proda`ba na akciite i udelite so poseben akt gi propi{uva Vladata na RM. Za taa cel, vo oktomvri 1996 godina be{e donesena "Uredba za na~inot i postapkata za proda`ba i pla}awe na akciite i udelite na dr`avniot kapital vo pretprijatijata". So ogled na napravenite izmeni vo Zakonot, se o~ekuva skoro izmenuvawe na Uredbata, po {to bi za`iveale izmenite na Zakonot. Verojatno e deka vo nea }e bidat vgradeni pove}e bitni odredbi, me|u koi postapkata na neposredno spogoduvawe, kriteriumite za izbor na najpovolen stra-te{ki investitor, eventualnite popusti vo zavisnost od na~inot na pla}aweto (dosega bea regulirani so ~lenot 14 koj so izmenite e izbri{an). ]e sledi i nejzino usoglasuvawe so Pravilata za proda`ba na akciite i udelite izdadeni na Agencijata.

Instrumenti za pla}awe

So izmenata na ovoj ~len precizirano e kako }e se vr{i pla}aweto na akciite i udelite i izvr{eno e voedna~uvawe na instrumentite za pla}awe so tie koi se pred-videni ZTPOK. Pla}aweto mo`e da se izvr{i vo:

- denari;

- stranski sredstva za pla}awe;

- koga kako kupuva~ se javuva stransko lice;

- deponirani devizni vlogovi na gra|anite; i

- hartii od vrednost izdadeni od Republika Makedonija.

I ZADRUGITE SO OP[TESTVEN KAPITAL KOI STOPANISUVAAT SO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

Re{enijata koi se predvideni so izmenite na ovoj Zakon se sli~ni i proizleguvaat od izmenite napraveni vo ostanatite dva privatizaciski zakoni.

Usoglasuvawe so ZTPOK

Isto kako i kaj prethodnite i vo ovoj Zakon e izvr{eno pre~istuvawe na zakonskiot tekst. Primer za toa e bri{eweto na ~lenovite 9, 10 i 16. Materijata regulirana so ovie ~lenovi e regulirana i vo ZTPOK, a ~lenot 4 od Zakonot za "zemjodelstvoto" upatuva na soodvetna primena na odredbite na ZTPOK na privatizacijata na zemjodelskite pretprijatija i zadrugi, pa zatoa nema potreba od dvojno normirawe.

Zakup na dr`avnoto

zemjodelsko zemji{te

So ~lenot 17 be{e predvideno deka pretprijatijata/zemjodelskite zadrugi, koi i po transformacijata }e prodol`at da stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te vo dr`avna sopstvenost, se dol`ni da sklu~at dogovor za dolgoro~en zakup. Na~inot i uslovite za nivno sklu~uvawe i evidencijata regulirani se so ~lenovite 18 i 19. So izmenite na Zakonot se izvr{i promena i namesto dolgoro~en zakup, Zakonot sega predviduva zakup. Ostavena e mo`nost za skratuvawe na rokot pod koj privatiziranite subjekti }e mo`at da sklu~at dogovor za koristewe na zemji{teto. Toa e decidno ka`ano so izmenite na alinea 3 od ~lenot 18 koj sega predviduva deka vremetraeweto (rokot) na dogovorot ne mo`e da bide po-dolg od 4 godini. Pojdovna pretpostavka za ovaa promena e taa deka vo tekot na 4 godini privatiziranoto pretprijatie treba da sozdade realni ekonomski pretpostavki koi }e mu ovozmo`at po 4 godini, pod ednakvi uslovi, kako i site ostanati u~esnici na pa-zarot, da mo`e da u~estvuva na javnata licitacija za davawe na zemji{teto vo zakup.

Rokovi za organizirawe

vo dru{tva

Istiot pristap i logika od izmenite na ZTPOK, primeneta e i vo izmenata za Zakonot za privatizacija na zemjodelskite subjekti. Kako {to vo ZTPOK e predvideno brzo korporatizirawe na pretprijatija, taka i vo ovoj Zakonot se vgradeni soodvetni odredbi koi se odnesuvaat za nekolkute mo`ni slu~ai na pretprijatija vo razli~ni fazi:

Site re{enija od izmenite na ZTPOK, koi se odnesuvaat na organiziraweto na pretprijatijata vo dru{tva, kako i na~inot i postapkata na organiziraweto na ist

na~in se vgradeni i vo Zakonot za transformacija na pretprijatijata i zadrugite so op{testven kapital koi stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te.

Kontrola na postapkata

Ka`anoto pogore se odnesuva i na novite odredbi koi ja reguliraat kontrolata na privatizacijata. Prezemeni se istite odredbi, se upatuva na soodvetnite odredbi od ZTPOK i na istiot na~in se regulirani ovie pra{awa i za subjektite podlo`ni na transformacija i od sektorot zemjodelstvo. So toa, i vo ovoj slu~aj, e izvr{eno voedna~uvawe na na~inot na koj se reguliraat istite pra{awa.