Bilans na sostojba i

Bilans na uspeh

ovite bilansni {emi gi primenuvaat subjektite koi smetkovodstvoto go vodat vo soglasnost so:

- Zakonot za smetkovodstvo;

- Zakonot za trgovski dru{tva; i

- Me|unarodnite smetkovodstveni standardi (ponatamu MSS).

Me|utoa, ovie bilansni {emi ne se primenuvaat za subjektite koi smetkovodstvoto go vodat vo soglasnost so gorespomenatite propisi, a za niv se propi{ani bilansni {emi so drug propis. Primer: za bankite se propi{ani posebni bilansni {emi, so poseben Pravilnik.

Soglasno Pravilnikot }e se izgotvuvaat slednite finansiski izve{tai (bilansni {emi):

- Bilans na sostojba - go popolnuvaat site subjekti (golemi, sredni, mali),

- Bilans na uspehot - za golemi i sredni subjekti, i

- Bilans na uspehot - za mali subjekti.

Obrazecot Raspore-duvawe na rezultatot pove}e ne postoi i vo idnina nema da se popolnuva; ne e propi{an so noviot Pravilnik. Izmenata e razbirliva ako se ima vo vid deka odlukata za raspored na neto profitot (neto dobivkata), soglasno Zakonot za

Primena na novite bilansni {emi

Iako Pravilnikot so koj se propi{aa novite bilansni {emi stapi na sila na 23 april, primenata, poto~no izvestuvaweto na subjektite za ostvarenite delovni rezultati na novite obrasci }e zapo~ne so poinakvi rokovi - za prv pat }e se primenuvaat po godi{na smetka za 1999 godina.

Bilansot na uspeh }e se sostavuva i po utvrduvawe na dobivkata po polugodi{nata smetka, no samo vo funkcija na izgotvuvawe na Dano~niot bilans - obrazec "DB". Noviot obrazec Bilans na uspeh }e se sostavuva, no kako {to e poznato, ne se podnesuva do nadle`nite institucii.

Vo slu~aj da nekoj subjekt vo tekot na godinata izgotvuva godi{na smetka zaradi statusni promeni }e ja sostavi na novite Bilansni {emi.

Reklasifikacija na podatocite

od 1998 godina

Golemite i srednite subjekti, koi soglasno Zakonot za trgovski dru{tva imaa obvrska finansiskite izve{tai da gi podlo`at na ispituvawe (na revizija) ili revizijata ja napravile po sopstveno barawe i `elba, reklasifikacijata na iska`anite podatoci po godi{nata smetka za 1998 godina na novite bilansni {emi se dol`ni da ja izvr{at do 21 juni ovaa godina.

Noviot obrazec Bilans na uspeh }e se sostavuva i po polugodi{na smetka za 1999 godina, no potsetuvame deka toj se sostavuva za dano~ni celi, t.e. se izgotvuva, a ne se dostavuva do Upravata za javni prihodi i do Zavodot za platen promet (~len 16 od Zakonot za smetkovodstvo).

Dali treba da se reklasificira Bilansot na uspeh sostaven za periodot januari - juni 1998 godina i reklasificiranite podatoci da se iska`at vo prethodna kolona vo Bilansot na uspeh so 30 juni 1999 godina?

Reklasifikacijata mo`e da ja napravite za svoja potreba - za sporedba na ostvarenite rezultati vo istiot period vo prethodnata i ovaa godina; Bilansot na uspeh po polugodi{na presmetka kako {to ve}e rekovme, ne se podnesuva do nadle`nite institucii, a soglasno toa i ne postoi zakonska obvrska za reklasifikacija na iska`anite podatoci vo prethodnata godina.

Reklasificiranite bilansini {emi za 1998 godina ne se dostavuvaat do nadle`nite institucii; reklasificiranite podatoci za prethodnata godina }e se vnesat vo soodvetnata kolona (kolona 3) pri sostavuvawe na godi{nata smetka za 1999 godina. Pri~ina za reklasifikacija na podatocite od prethodnata godina e sporedlivost na podatocite so prethoden period.

Vo posebniot prilog vo ovoj broj se dadeni Bilansnite {emi (Bilans na sostojba i Bilansot na uspeh) so nova sodr`ina. Do soodvetniot red na poleto za AOP e vgradena posebna kolona vo koja se dadeni kontata, t.e. grupata smetki od koe treba da se vnesat iznosi na odredena pozicija; podatocite vo posebnata kolona se prevzemeni od Pregledite za reklasifikacija {to se sostaven del na Pravilnikot.

Ovie obrasci treba da gi koristite kako pomo{ni, ne samo pri reklasifikacijata na bilansnite {emi od 1998 godina, tuku i pri izgotvuvawe na obrascite po polugodi{na i godi{na smetka, zatoa {to novite obrasci za razlika od starite, ne sodr`at pokazatel od koi konta treba da se prevzemat podatoci za da se vnesat na odredena pozicija. Toa e i razbirlivo, zatoa {to trgna po obraten red - prvo izmena na {emite; tie }e se popolnuvaat vrz osnova na noviot konten plan.

Na prv pogled novite bilansni {emi nemaat golemi razliki vo sporedba so dosega{nite. No, postojat razliki, {to bi gi grupirale kako formalni i su{tinski, koi sakame da gi potencirame.

Novite bilansni {emi, za razlika od starite, ne sodr`at kolona vo koja se navedeni brojot na smetkata (kontoto) od koi treba da se prevzemat podatocite i da se vnesat vo obrascite (bilo vo Bilansot na sostojba ili Bilansot na uspeh). Edna od pri~inite zo{to brojot na smetkite ne se navedeni vo {emite e i nedostatokot za koj zboruvavme - sodr`inata na oddelni bilansni pozicii ne korespondiraat so nazivite na smetkite od postojniot Konten plan; prvo se izmenija {emite, a promenata na kontniot plan e rabota {to sleduva; se o~ekuva do krajot na godinata izmenite da bidat gotovi.

Kako {to rekovme, i pri reklasifikacijata, i vo idnina, pri sostavuvawe na bilansnite {emi mora da se koristi

dopolnitelen - pomo{en pregled koj }e upatuva na smetkite od koi treba da se vnesat podatocite.

Bilansot na uspeh kako obrazec e koncipiran poinaku od prethodniot - prvo se iska`uvaat prihodite, a potoa nastanatite rashodi. Vonrednite rashodi se sosema so poinakva sodr`ina vo sporedba so prethodnite. Novina e toa {to za golemite i srednite subjekti posebno se iska`uva dobivkata i zagubata od redovno rabotewe i od vonrednite aktivnosti; soodvetno na iska`anata dobivka od redovni ili vonredni aktivnosti se iska`uvaat i presmetanite danoci vo dano~niot bilans.

Bilansot na uspeh se sostavuva vo zavisnost od goleminata na subjektot i toa:

Subjektite, vo soglasnost so ~len 4 od Zakonot za smetkovodstvo se rasporeduvaat vo golemi, sredni ili mali vo zavisnost od brojot na vrabotenite i iznosot na sredstvata po godi{nite smetki vo poslednite dve godini (presmetkovni godini). Vo prvata godina od raboteweto subjektot se rasporeduva spored procenetiot obem na svoeto rabotewe, a vo vtorata spored podatocite od prethodnata godina na raboteweto. Rasporeduvaweto od eden subjekt vo drug, ne mo`e da se vr{i vo tekot na godinata.

Mal subjekt, se smeta subjektot koj vo sekoja od poslednite dve presmetkovni godini, odnosno vo prvata godina od raboteweto zadovolil najmalku dva od slednive kriteriumi:

a) prose~niot broj na vrabotenite vrz osnova na ~asovi na rabota da e do 50 rabotnici;

b) godi{niot prihod da e pomal od 8.000 prose~ni mese~ni bruto plati po rabotnik vo stopanstvoto na RM i

v) prose~nata vrednost (na po~etokot i na krajot na presmetkovnata godina) na sredstvata vo aktivata da e pomala od 6.000 prose~ni mese~ni bruto plati vo rabotnik vo stopanstvoto na RM.

Sreden subjekt, se smeta subjektot koj vo sekoja od poslednite dve presmetkovni godini, odnosno vo prvata godina od raboteweto zadovolil najmalku dva od slednive kriteriumi:

a) prose~niot broj na vrabotenite vrz osnova na ~asovi na rabota da e do 250 rabotnici;

b) godi{niot prihod da e pomal od 40.000 prose~ni mese~ni bruto plati po rabotnik vo stopanstvoto na RM; i

v) prose~nata vrednost (na po~etokot i na krajot na presmetkovnata godina) na sredstvata vo aktivata da e pomala od 30.000 prose~ni mese~ni bruto plati po rabotnik vo stopanstvoto na RM.

Dokolku za subjektot vo poslednite dve presmetkovni godini se utvrdeni razli~ni podatoci od zna~ewe za rasporeduvaweto, subjektot go zadr`uva rasporeduvaweto od poslednata godina.

Nositelot na platen promet gi objavuva podatocite za prose~nite mese~ni bruto plati po rabotnik vo stopanstvoto na RM, do krajot na mart za prethodnata godina.

Nositelot na platen promet na koj mu se dostavuvaat godi{nite smetkovodstveni iskazi i koj vr{i nadzor, vo rok od 60 dena od rokot propi{an za predavawe na poslednata smetka vrz osnova na koja subjektot se rasporeduva spored odredbite na ovoj ~len go izvestuva subjektot za rasporeduvaweto.

Za golemi subjekti bez ogled na kriteriumite od ovoj ~len se smetaat: Narodnata banka na RM, bankite i drugite finansiski organizacii, osiguritelnite i reosiguritelnite organizacii, dr`avnite organi i organizacii i fondovite i subjektite koi sostavuvaat konsolidirani smetkovodstveni iskazi.

Odredbite od ovoj ~len se odnesuvaat i na subjektite, koi soglasno so Zakonot za trgovskite dru{tva se smetaat za trgovci.

obrazecot za golemite subjekti, pretstavuva skratena {ema i se popolnuva spored opisot na poziciite daden vo kolona 1 na obrazecot;

Za kriteriumite, spored koi subjektite se delat na golemi, mali i sredni, dosega mnogu pati e pi{uvano; vo kontekst na obvrskata za popolnuvawe na bilansnite {emi u{te edna{ bi gi spomenale.

Kriteriumite za podelba na subjektite spored golemina se propi{ani vo Zakonot za smetkovodstvo, a se dadeni i vo Zakonot za transformacija; vo dvata Zakoni kriteriumite se voedna~eni, odnosno podelbata e propi{ana so istovetni golemini.

Sostavuvawe i dostavuvawe godi{na smetka

pri statusni promeni vo tekot na godinata

Pri statusni promeni nastanati vo tekot na godinata subjektot sostavuva i dostavuva godi{na smetka do nositelot na platen promet kaj kogo ima `iro-smetka i do Upravata za javni prihodi, vo zakonskiot rok od denot na nastanatata statusna promena - najdocna vo rok od 60 dena.

Ako statusnata promena nastane vo tekot na godinata subjektot {to ja sostavuva i podnesuva godi{nata smetka ne e dol`en za tie periodi da sostavuva i periodi~na smetka.

Subjektot kaj koj nastanale statusni promeni do nositelot na platen promet i do Upravata za javni prihodi dostavuva i podatoci za periodot pred nastanuvaweto na statusna promena; podatocite se obezbeduvaat vrz osnova na smetkovodstvenata ili druga evidencija i periodi~nata i godi{nata smetka. Celta na dostavuvawe na podatoci pred periodot na statusnata promena e obezbeduvawe na zbirni podatoci.

Za periodot pred denot na nastanuvaweto na statusnata promena subjektot gi iska`uva podatocite na posebni obrasci na koi nazna~uva "Pred denot na nastanuvaweto na statusnata promena".

Pri dostavuvaweto na podatocite za periodot pred denot na nastanuvaweto na statusnata promena, subjektot }e mora da vodi smetka za da obezbedi sporedlivost na podatocite od prethodnata i tekovnata godina, kako i podatocite da ne se povtoruvaat kaj pove}e subjekti. Zaradi toa, treba da se postapi na na~in propi{an vo Pravilnikot.

Vo slu~aj koga statusnata promena nastanala vo tekovnata godina, za subjektot koj prestanal so raboteweto se iska`uvaat slednite podatoci:

- na obrazecot Bilans na sostojbata, vo kolonata 3 - Prethodna godina (po~etna sostojba) se iska`uva sostojbata od kolonata 6 na aktivata (neto iznosot od bilansot na sostojba pod 31 dekemvri prethodnata godina) i od kolonata 4 na pasivata od godi{nata smetka od prethodnata godina - (po~etna sostojba na 1 januari na tekovnata godina);

- na obrazecot Bilans na uspehot, vo kolonata 5 - Tekovna godina se iska`uvaat podatocite za raboteweto za periodot od 1 januari do denot na nastanuvaweto na statusnata promena, a vo kolonata 4 - Prethodna godina se iska`uvaat podatocite za raboteweto za periodot za koj se sostavuva periodi~nata smetka, odnosno za celata prethodna godina po godi{nata smetka.

Dokolku statusnata promena nastanala vo prethodnata godina, za subjektot koj prestanal so raboteweto za prethodnata godina se iska`uvaat slednite podatoci:

- vo kolona 3 - Prethodna godina se vnesuvaat podatocite od kolonata 6 na aktivata i od kolonata 4 na pasivata po

Vo slu~aj koga statusnata promena nastanala vo tekovnata godina, za subjektot koj prestanal so raboteweto se iska`uvaat slednite podatoci:

- na obrazecot Bilans na sostojbata, vo kolonata 3 - Prethodna godina (po~etna sostojba) se iska`uva sostojbata od kolonata 6 na aktivata (neto iznosot od bilansot na sostojba pod 31 dekemvri prethodnata godina) i od kolonata 4 na pasivata od godi{nata smetka od prethodnata godina - (po~etna sostojba na 1 januari na tekovnata godina);

- na obrazecot Bilans na uspehot, vo kolonata 5 - Tekovna godina se iska`uvaat podatocite za raboteweto za periodot od 1 januari do denot na nastanuvaweto na statusnata promena, a vo kolonata 4 - Prethodna godina se iska`uvaat podatocite za raboteweto za periodot za koj se sostavuva periodi~nata smetka, odnosno za celata prethodna godina po godi{nata smetka.

Dokolku statusnata promena nastanala vo prethodnata godina, za subjektot koj prestanal so raboteweto za prethodnata godina se iska`uvaat slednite podatoci:

- vo kolona 3 - Prethodna godina se vnesuvaat podatocite od kolonata 6 na aktivata i od kolonata 4 na pasivata po

Ako ovaa misla va`i za sekoj ~ovek, u{te pove}e va`i za sudijata. Tragaweto po vistinata i pravdata, se o~ekuva i treba da bide glavna odluka na sudskata profesija. Ne mo`e da se zamisli i ostvaruva otkrivawe i utvrduvawe na vistinata i pravdata, bez prisustvo na odredeno nivo na sudi-ska hrabrost i istrajnost.

Hrabrosta kaj sudijata e potrebna, ne samo zaradi obezbeduvawe na svojata pozicija na nezavisnost i samostojnost vo odnos na politi~kata vlast, za oddolevawe i otpor na vlijanija od bilo koja stranka i nivnite lobisti vo sudskata postapka, tuku i za osloboduvawe od li~nite - ~ove~ki predrasudi, koi, i kolku da se skrieni i tajni, sepak se prisutni i kaj sudijata.

Istrajnosta kaj sudijata e pove}e od nasu{na potreba; zatoa {to patot do vistinata i pravdata ~esto e mo{ne slo`en i te`ok so ogled na samiot karakter na sudskite postapki vo koi niz na~eloto na kontradiktornost, ramnopravnost i respekt na strankite, bez ogled na nivnoto svojstvo, se doa|a t.e. treba da se doa|a do pravdata vo sekoj slu~aj.

Hrabrosta i istrajnosta kaj sudijata se tesno povrzani so negovoto znaewe i stru~nost, so negoviot profesionalizam, koj postojano treba da se unapreduva i koj nikoga{ ne mo`e a da ne se podobruva, t.e. nikoga{ ne mo`e da se ka`e deka ja postignal krajnata sovr{enost i granica. Zatoa i ne slu~ajno vo na{iot sudski sistem e utvrdeno: pravo i obvrska na sudijata e, postojano stru~no da se usovr{uva za vremeto

na traeweto - vr{eweto na sudiskata funkcija.

Nesomneno, od nas sudiite mnogu se bara i o~ekuva.

Se razbira, sudskite zabludi i gre{ki mo`eme da gi razbereme i prifatime samo ako tie se storeni iskreno i ~esno, bez bilo kakva namera, tuku vrz osnova na svoeto sudsko uveruvawe, na li~noto sudsko vrednuvawe na faktite i razbirawe i tolkuvawe na zakonot. Va`no e pritoa, sudijata da ne otstapuva od utvrdenata - so Zakonot za sudovite - orientacija vo vr{eweto na funkcijata, a {to, jas bi go definiral na sledniot na~in: