( pre~isten tekst od 03.03.2001 )
^len 1
Na stokite {to se uvezuvaat vo carinskoto podra~je na
Republika Makedonija se pla}a carina po stapkite utvrdeni
vo Carinskata tarifa, koja e sostaven del na ovoj zakon.
Za stokite od Carinskata
tarifa, kade {to pokraj stap- Pri uvoz na zemjodelski
i prehranbeni proizvodi pokraj
kata na carina stoi oznakata (P), se pla}a posebna dava~ka za
uvoz na zemjodelski i prehrambeni proizvodi vo soglasnost so
Zakonot za posebna dava~ka pri uvozot na zemjodelski i pre-
hrambeni proizvodi.
Carinata se pla}a i posebna dava~ka.
Carinata
s pla}a spored stapka izrazena vo procenti. A
Posebnata dava~ka vo EVRA za edinica
merka.
^len 2
Za stokite vo Carinskata tarifa (glava, tarifen broj
ili tarifen stav), mo`at da se donesuvaat carinski kontin-
genti soglasno so zakonot so koj se ureduva carinskiot sistem.
^len 3
Stapkite utvrdeni vo Carinskata tarifa se primenuvaat
vrz stokite so poteklo od zemjite {to so Republika Make-
donija sklu~ile dogovor so klauzula za najgolemo povlastu-
vawe ili {to taa klauzula ja primenuvaat vrz stokite so po-
teklo od Republika Makedonija. Vrz stokite od drugite zemji
se primenuvaat stapkite utvrdeni vo Carinskata tarifa zgo-
lemeni za 70%.
^len 4
Proizvodite od Oddel 7 do 18 na Carinskata
tarifa, koi pretstavuvaat delovi za neposredno vgraduvawe
(bez dopolnitelna obrabotka ili dorabotka) vo proizvodite
od Oddel 16, 17 i 18 na Carinskata tarifa (ma{ini,
aparati, uredi, prevozni sredstva, instrumenti i drugo)
mo`at, na barawe na carinskiot obvrznik, da se rasporedat vo
ist tarifen stav na Carinskata tarifa vo koj se rasporeduva
proizvodot za koj se uvezuvaat, pod uslov za carinewe da e
prijaven uvoz na delovi {to se rasporeduvaat vo pet ili
pove}e razli~ni tarifni stavovi na Carinskata tarifa.
Delovite za neposredno vgraduvawe od stav 1 na ovoj ~len
mo`at da bidat nameneti za odr`uvawe na proizvodite i za
izrabotka na gotovi proizvodi, so toa {to vkupnata vrednost
na delovite za izrabotka na gotovite proizvodi po edinica
proizvod vo koi se vgraduvaat ne e pogolema od vrednosta na
delovite i na materijalite od doma{no proizvodstvo koi se
vgraduvaat vo toj proizvod.
Barawe za primenuvawe na postapkata od stav 1 na ovoj
~len se podnesuva do Crinarnicata najdocna do denot na pod-
nesuvawe na carinskata deklaracija.
Na delovite od stav 1 na ovoj ~len se primenuva carinska
stapka utvrdena vo Carinskata tarifa za finalniot proiz-
vod.
^len5
Carinskata uprava, na barawe na uvoznikot ili na koris-
nikot na stokata izdava uverenie za rasporeduvawe na stokite
spored Carinskata tarifa, vo zavisnost od vidot na stokata.
Uverenieto so va`nost od edna godina od denot na negovoto
izdavawe pod uslov vo toj period da ne se izvr{eni izmeni na
Nomenklaturata na Carinskata tarifa koi imaat vlijanie na
rasporeduvaweto na stokite.
Na~inot na izdavawe i upotreba na uverenijata od stav 1
na ovoj ~len kako i visinata na nadomestokot gi propi{uva
ministerot za finansii.
^len 6
Proizvodi koi privremeno se uvezuvaat poradi
oblagoroduvawe mo`at, na barawe na podnositelot na
uvoznata carinska deklaracija, da se rasporedat vo tarifniot
stav za proizvodot koj se dobiva so procesot na oblagorodu-
vawe.
^len 7
Za nesostaveni proizvodi ili za proizvodi vo razglobena
sostojba ~ii delovi se uvezuvaat sukcesivno, preku edna ili
pove}e carinarnici mo`at, na barawe na carinskiot
obvrznik, da se rasporedat vo tarifniot stav za sostaveniot
proizvod, so primena na stapka na carina za sostaveniot fi-
nalen proizvod.
Postapkata za carinewe na proizvodi od stav 1 na ovoj
~len ja propi{uva direktorot na Carinskata uprava.
^len 8
Pod poimot Nomenklatura, vo smisla na ovoj zakon, se
podrazbiraat naimenuvawata na tarifnite broevi, na tarif-
nite stavovi, zabele{kite kon oddelite i glavite, osnovnite
pravila za primenuvawe na Carinskata tarifa i numeri~kite
oznaki na Nomenklaturata.
Pod poimot "tarifen broj", vo smisla na ovoj zakon, se
podrazbira naimenuvawe na stokata, koe opfa}a eden proz-
vod ili pove}e proizvodi i koj e ozna~en so ~etvorocifrena
oznaka.
Pod poimot "tarifen podbroj", vo smisla na ovoj zakon,
se podrazbira naimenuvawe na stokite koe opfa}a eden
proizvod ili pove}e proizvodi i koj e ozna~en so numeri~ka
oznaka so najmalku {est cifri.
Numeri~kite oznaki, vo smisla na ovoj zakon, so koi se
ozna~eni tarifnite broevi i tarifnite podbroevi se nareku-
vaat tarifni oznaki.
Tarifen stav, vo smisla na ovoj zakon, opfa}a tarifna
oznaka, naimenuvawe na tarifniot podbroj I , stapkata na
carina i posebna dava~ka propi{ana za
stokata od toj tarifen podbroj.
^len 9
Vladata na Republika Makedonija mo`e da vr{i izmeni
na Nomenklaturata na Carinskata tarifa na nivo po{iroko
od {estcifrenite numeri~ki oznaki.
^len 10
Zavodot za statistika }e gi objavuva statisti~kite poda-
toci za stokovata razmena so stranstvo vo soglasnost so Har-
moniziraniot sistem na imiwata i {ifrenite oznaki na
stokite.
Vidot, nivoto i periodikata na podatocite {to }e gi
obrabotuva Zavodot za statistika }e se utvrduva so
Programata za statisti~ki istra`uvawa.
Carinskata uprava edol`na do Zavodot za statistika da
gi dostavuva izvornite podatoci vo forma i rokovi {to }e
bidat utvrdeni so Programata za statisti~ki istra`uvawa.
^len 11
Po isklu~ok na odredbite na ~len 1 stav 1 od ovoj zakon,
edinstvena carinska stapka vo visina od 15% (ad valorem) }e se
primeni za stokite i toa:
- za stoka koja {to se sodr`i vo pratki isprateni po
po{ta od edno fizi~ko lice na drugo fizi~ko lice, ili
- za stoka {to patnikot ja nosi so sebe,
pod uslov takvite stoki da ne se od trgovski karakter.
Vladata na Republika Makedonija ja propi{uva vred-
nosta na stokite vrz koja se primenuva edinstvenata carinska
stapka os stav 1 na ovoj ~len.
Edinstvenata carinska stapka nema da se primeni na
stokite koi se rasporeduvaat vo Glava 22 ili 24 na
Carinskata tarifa, a koi se sodr`at vo pratkata ili vo
baga`ot na patnicite.
Stokite koi se uvezuvaat }e se smetaat deka nemaat
trgovski karakter ako:
(a) se raboti za pratki isprateni od edno fizi~ko lice
na drugo fizi~ko lice, a takvite pratki sodr`at:
- voobi~aeni stoki,
- stoki nameneti isklu~itelno za li~na upotreba na
priema~ot ili na ~lenovite na negovoto semejstvo
koi `iveat so priema~ot vo zaedni~ko doma}instvo i
sodr`at stoki koi po svojata priroda ili koli~ina
nemaat nikakov trgovski karakter, i
- stoki isprateni na priema~ot od strana na is-
pra}a~ot besplatno;
(b) stoki koi patnikot gi nosi so sebe, a se raboti za:
- voobi~aeni stoki, i
- stoki nameneti isklu~itelno za li~na upotreba na
patnikot ili na ~lenovite na negovoto semejstvo koi
`iveat so nego vo zaedni~ko doma}instvo ili se na-
meneti za podaroci, dokolku nejzinata priroda i
koli~inata nemaat nikakov trgovski karakter.
OSNOVNI PRAVILA ZA PRIMENUVAWE NA
CARINSKATA NOMENKLATURA
Rasporeduvaweto na stokite vo nomenklaturata }e se vr{i spored slednive osnovni
pravila:
1. Imiwata na oddelite, glavite i razdelite se dadeni samo zaradi polesno
snao|awe pri rasporedu-
vaweto. Za pravni celi, rasporeduvaweto na stokite }e se vr{i spored
naimenuvawata na tarif-
nite broevi i spored zabele{kite kon soodvetnite oddeli ili glavi, ili spored
podolu navedenite
pravila, ako tie ne se vo sprotivnost so sodr`inata na tarifnite broevi ili na
zabele{kite kon
oddelite i glavite.
2. (a) Kako proizvod {to e naveden ili opfaten vo naimenuvaweto na tarifniot
broj se smeta i pro-
izvodot koj e nekompleten ili nedovr{en, pod uslov pri carineweto da ima
su{testveni svoj-
stva na kompleten ili dovr{en proizvod. Tarifniot broj isto taka go opfa}a toj
proizvod,
kompleten ili dovr{en (ili proizvod {to se rasporeduva kako kompleten ili
dovr{en so pri-
nema na ova pravilo), ako se carini nesostaven ili vo razglobena sostojba.
(b) Pod materijal ili materija od naimenuvaweto na tarifniot broj se podrazbira
takov materi-
jal ili materija vo ~ista sostojba ili kombiniran, odnosno izme{an so drug
materijal ili
materija. Pod proizvod od opredelen materijal ili materija se podrazbira i toj
proizvod,
izraboten vo celost ili delumno od ist materijal ili materija. Proizvodite {to
se sostojat
od dva ili pove}e materijali ili materii }e se rasporedat so primena na
osnovnoto pravilo 3.
3. Proizvodite {to so primena na praviloto 2 (b) ili od drugi pri~ini na prv
pogled bi mo`ele da se
rasporedat vo dva ili pove}e tarifni broja, }e se rasporedat na sledniov na~in:
(a) Tarifniot broj {to ima najkonkretno ili najblisko naimenuvawe na proizvod
ima prednost vo
odnos na tarifnite broevi so poop{to naimenuvawe na proizvodite. Me|utoa, ako
naime-
nuvawata na dva ili pove}e tarifni broevi se odnesuvaat samo na del od
materijalite ili
materiite sodr`ani vo me{ani ili slo`eni proizvodi ili samo na del od
komponentite
podgotveni kako set za maloproda`ba, naimenuvawata na tie tarifni broevi }e se
smetaat
podednakvo korektni, i koga edniot od niv ima pokompletno ili poprecizno
naimenuvawe na
proivodot.
(b) Me{anici, slo`eni proizvodi koi se sostojat od razli~ni materijali ili koi
se izraboteni od
razli~ni komponenti odnosno sostojki, i proizvodi podgotveni vo setovi za
maloproda`ba,
koi ne mo`at da se rasporedat so primena na praviloto 3 (a), }e se rasporedat
kako da se sos-
tojat od materijalot ili komponentata koja im dava su{testven karakter, ako
ovoj kriterium
mo`e da se primeni.
(v) Ako proizvodite ne mo`at da se rasporedat so primena na pravilata 3 (a) ili
3 (b), tie }e se
rasporedat vo tarifniot broj koj se javuva posleden vo numeri~kiot redosled
me|u onie
tarifni broevi koi poradi va`nosta treba podednakvo da se zemat predvid.
4. Proizvodite koi ne mo`at da se rasporedat so primena na gorenavedenite
pravila, }e se rasporedat
vo tarifniot broj predviden za proizvodot koj mu e najsli~en na toj proizvod.
5. Pokraj prethodnite odredbi, slednite pravila }e se primenuvaat za slednive
proizvodi:
(a) Futroli za fotografski aparati, muzi~ki instrumenti, pu{ki i revolveri,
kutii za cirkli,
kutii za |erdani i sli~ni kontejneri, specijalno oblikuvani ili doterani za
opredelen proiz-
vod ili set na proizvodi, pogodni za dolgotrajna upotreba i ispora~ani so
proizvodite za koi
se nameneti, }e se rasporedat so tie proizvodi pod uslov voobi~aeno da se
prodavaat so tie
proizvodi. Me|utoa, ova pravilo ne se primenuva na kontejnerite koi na celinata
(proizvod so
kontejner) i davaat su{testven karakter.
(b) Soglasno so odredbite na praviloto 5 (a), materijalot za pakuvawe i
kontejnerite za pakuvawe
(ambala`a) {to se ispora~uvaat so proizvodi vo niv, }e se rasporedat zaedno so
tie proizvodi
ako e voobi~aeno da se koristat za pakuvawe na tie proizvodi. Me|utoa ovaa
odredba ne se
primenuva za materijalot za pakuvawe ili za kontejnerite za pakuvawe ako e
o~igledno deka se
pogodni za pove}ekratna upotreba.
6. Za pravni celi, rasporeduvaweto na stokite vo tarifnite podbroevi vo ramkite
na eden tarifen broj
}e se vr{i spored naimenuvawata na tie tarifni podbroevi i zabele{kite za tie
tarifni
podbroevi, kako i spored gorenavedenite pravila (mutatis mutandis), so toa {to
sporeduvawe na
tarifnite podbroevi mo`e da se vr{i samo na isto nivo na ras~lenuvawe. Vo
smisla na ova pravilo
se primenuvaat i zabele{kite kon oddelite i glavite, osven ako so sodr`inata na
tekstovite ne e
poinaku propi{ano.